Mislim, da kdor dela z ljudmi, potrebuje veliko energije. Ne samo  pozitivne. Govorim o energiji, s katero sporoča, da je aktivno prisoten. Veste koliko stvari lahko doživi tak človek? Dan preprosto ne gre v prazno! Kje je tisti kanal iz katerega jo črpamo, da jo lahko dajemo?

Z vsaj enourno športno aktivnostjo zunaj štirih zidov ubijem to muho na en mah. Vem. Želim. Zmorem. Da lahko zvečer mirno zaspim.

Vstajam zgodaj. Sonce ne čaka. Če ga hočem ujeti, moram biti pred njim na vrhu Šmarne gore. Tam, kjer nabiram dnevno zalogo energije. V manj kot 40-ih dneh se navadiš na ta jutranji ritem. Ne menjujem ga. Koncept deluje.

Edini oreh, za katerega sem porabila leta, da sem ga strla, so športna oblačila. Kaj zjutraj obleči, da mi ne vzame preveč časa, da je kombinacija univerzalna, kosov čim manj, razmišljanja o zunanji temperaturi pa nič? Ta slednja, me je vedno živcirala. Odkar poznam X-Bionic pa me ne gane več. Suvereno pustim kose, ki sodijo pod 'za vsak slučaj', doma. Najpomembnejše - ne zebe me, ko se ustavim. Niti malo. Niti najmanj od malo. Čista zmaga! Za povrh pa še mehkoba in ugodje. Celotna tehnologija, ki so jo domislili v X-Bionicu, sledi konceptu, da je človeku ob športni aktivnosti prijetno. Da tisti klik na endorfine v možganih nastopi prej. Da telo vzdrži več. Da korak ni naporen. Da se s potenjem telesa ukvarja X-Bionic in ne moje misli. Pa samo za tekaško majico in hlače gre! Noro!

Betka