Čas za turno smuko je “sedaj”

Čeprav smo že marca in izgleda, kot da je zima v odhajanju, je prav ta pozno zimski in zgodnje spomladanski čas idealen za turno smučarske izlete in radosti na snegu, medtem, ko v dolini že cvetijo trobentice.

Če ste med “ta močno” zimsko sezono alpsko smučali, imate noge za spuste v dolino že utrjene, hoja navzgor pa je srednje kondicijsko zahtevna, saj si vedno lahko prilagodiš tempo hoje glede na sposobnosti. Drži pa dejstvo, da če prideš z zelo malo preostalimi močmi na vrh, vožnja navzdol ne bo tako krasna kot bi lahko bila.

Turno smučanje je prav posebna oblika športne dejavnosti, saj je zelo kompleksna. Turni smučar mora obvladati hojo v zasneženih gorah, smučanje po različnih snežnih podlagah in biti fizično in psihično pripravljen na napore in dogodivščine, ki se lahko zgodijo med turo. Prav zaradi te kompleksnosti in posebnega stika z naravo, snegom, gorami, tišino, te turno smučanje lahko zasvoji. Pisatelj Tone Svetina je turno smučanje imenoval “duhovna varianta smučanja”.

Poznamo več oblik turnega smučanja, tiste klasične turne smuke v obliki eno ali večdnevnih smučarskih tur, alpinistično smučanje, ki zahteva alpinistično znanje, saj gre za alpinistične pristope in zelo strma pobočja. Pri nas so to npr. Jugova grapa v Dovškem križu, Kačji jezik v Velikem Oltarju, žleb v Prisojniku, severna stena Triglava. Poznamo tudi tekmovalno turno smučanje, ki postaja vse bolj razvito tudi pri nas. Gre za kombinacijo hitrega vzpona in spusta.

Oprema za turno smučanje

Turno smučarska oprema se je v zadnjih letih močno razvila in nakup le-te je najbolje opraviti v trgovini, kjer imajo prodajalci dovolj strokovnega znanja. V PROSHOP-u take prodajalce imamo in z veseljem si vzamejo kolikor koli časa potrebujete, da skupaj predelate vsa vprašanja in dileme. Ker turno smučarska oprema ni poceni, je pomembno, da je prvi nakup “ta pravi”. Smer razvoja gre v smeri širših smuči, ki nudijo več smučarskega užitka, ampak so še vedno dovolj lahke za hojo ali nošenje v breg. Pred nakupom je dobro vedeti kakšen smučar ste, kje boste smučali, kakšne ture boste opravljali (ali rabite zelo lahke smuči ali nekaj bolj vsestranskega), kakšen slog smučanja imate, kateri vidik turne smuke vam je pomembnejši, torej hoja navzgor ali doživetje ob spustu, ali boste smučali le, ko bo pršič ali skozi celo sezono.

Turno smučarske vezi so tiste, ki lahko težo, ki jo nosite navzgor močno povečajo ali znižajo. Vezi omogočajo dviganje pete in imajo pod njo neke vrste poličko za lažjo hojo v strmini. Večina vezi ima več stopenj pručke, bolj kot je strmo, višjo podporo si nastavimo.

Turni pancerji so po navadi lahki in udobni, saj so prilagojeni za hojo, niso pa tako “čvrsti” kot alpski pancerji. Najpomembneje je, da vam dobro sedejo na nogo. Da ne bo vedno najlepši del turne smuke tisti trenutek, ko si boste sezuli pancerje. Za nakup pancerjev si vzemite čas, ne bo vam žal. Turni pancerji imajo nizko težo, lahko tudi visok kot upogiba in super nastavitve za hojo.

Posebnost turne smuke pa so kože oziroma psi. Gre za poseben “trak”, ki ga prilepimo na drsno ploskev smučke in omogoča pri hoji drsenje le v smeri naprej in preprečuje zdrs nazaj.

Pri turni smuki raje uporabljamo palice za turno smuko kot zložljive pohodniške palice. Ker prihaja do velikih obremenitev se navadna pohodniška palica lahko zlomi. Po navadi imajo turne palice zgornji del v večji meri ovit v nedrseč material in lahko dolžino palice prilagajamo s spreminjanjem prijema.

Srenači so kovinski nastavek, ki ga pritrdimo na vezi in jih potrebujemo pri hoji po trdem snegu, poledenelem snegu in preprečujejo bočni zdrs in zdrs smuči nazaj.

Poleg naštete opreme pa je nabor stvari, ki jih moramo pripraviti za turno smuko še zelo dolg: cepin, dereze (glede na izbran vzpon), plazovni trojček, prva pomoč, rezervna oblačila, dovolj tekočine in hrane.

Turni vzpon

Na turne vzpone se moramo dobro pripraviti, preveriti snežne razmere in upoštevati znanje in izkušnje. Gora ne dovoli popravcev in bo vedno tam, če je ne osvojimo danes, jo bomo pa nek drug dan.

Najlepše je, če se lahko vzpenjamo s smučmi pod nogami, včasih pa to ni mogoče in moramo namestiti smuči na nahrbtnik. Kože si lahko nalepimo na smuči že doma, če pa si jih nameščamo med turo, najprej obrišemo drsno plast smuči, da lepilo lepo prime. Pazimo, da smo pri nameščanju natančni in da ne prekrijemo robnikov. Lahko jih premažemo še z voskom, da se dela manj cokel.

Pri vzpenjanju je pomembno, da ne dvigujemo smuči, ampak, da drsimo z njimi po snegu, s tem prihranimo ogromno energije. S konico čevlja smuči potisnemo naprej. Ko se ne moremo vzpenjati naravnost zaradi strmine, uberemo pot cik-cak. Veliko muk si prihranimo, če znamo dobro obračati. Pri hoji po trdem in zamrznjenem snegu si na vezi pripnemo srenače. Pri hoji s srenači pete dvigujemo malo višje.

Na vrhu pospravimo kože, ki jih je ob močnem vetru kar težko pospraviti. V takem primeru jih najprej odlepimo do polovice smučke, ta del zlepimo skupaj in nato odlepimo še drugo polovico na smučki in zlepimo skupaj še ta del. Če se je nabralo kaj zamrznjenega snega pod vezmi ga odstranimo in pritrdimo petno vez. Pancerje močneje zatisnemo, si nataknemo čelado, očala, smučarske rokavice.

Pri spustu je potrebno tudi nekaj previdnosti, saj lahko po padcu začnemo drseti hitro navzdol po pobočju. Sicer pa je dovoljeno vriskanje in petje od veselja, ko so snežne razmere take, da plešemo v snegu in jadramo na smučeh. Žal po navadi spust prehitro mine, a nam pusti spomine, ki polepšajo marsikateri sivi dan.

V pozni pomladi se zgornja plast snežne odeje rada odjuži in se pod smučmi trgajo površinski plazovi. Če se to zgodi, počakamo in nato odsmučam po frišno zratrakiranem pobočju. Pomladne smuke po odjenjanem snegu so res krasne.

Karla